'Kajak'

Kajakaši po norme in kolajne

Slovenska kajakaška reprezentanca bo med 19. in 23. septembrom nastopala na svetovnem prvenstvu v slalomu. Poleg boja za kolajne napovedujejo osvojitev olimpijskih kvot.
Kajakši bodo imeli na SP izvrstno priložnost za osvojitev kvot, saj bo zadnja možnost le še evropsko prvenstvo v Krakovu prihodnje leto. Po besedah glavnega trenerja Fedje Marušiča so bile priprave uspešne: „Ker smo že pozimi štiri tedne trenirali v Braziliji, smo se odločili, da odpotujemo neposredno pred SP. Progo so nekoliko spremenili, saj je zdaj bolj divja. Po zadnjih informacijah je boljša. V primerjavi s prejšnjimi leti, ko pred SP dva meseca ni bilo tekem, je tekmovalcem tokrat uspelo ohraniti delovno vnemo.” (več …)
  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 6.09.2007

‘Krasna si, bistra hči planin’

‘Zakaj do Trente ni ravne ceste?‘ je bila prva misel, ki se mi je zapodila po glavi, ko smo se iz neštetih ovinkov le prebili do Kanala ob Soči in se zazrli v čudovito Sočo, ki ima v tem kraju prav posebno barvo, ki deluje nadvse pomirjujoče. Človeku da kar nekaj zagona, da nadaljuje pot proti Kobaridu.

Prva postaja izleta je bil slap Veliki Kozjak, ki je visok kar 15 metrov in je eden izmed šestih slapov, ki jih ustvarja potok Kozjak. K slapu vodi lepa in urejena pešpot, le zadnji del utegne ljudem, ki bolehajo za višinsko boleznijo povzročiti nekaj preglavic, saj se je potrebno ob jekleni vrvi povzpeti do ploščadi, od koder se razprostira pogled na slap. Temperatura ob slapu je precej nizka in kar prijetna osvežitev v vročih dneh.

(več …)

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 11.08.2007

Odličen zaključek svetovnega pokala

Augsburg – Tretja in hkrati zadnja tekma svetovnega pokala v kajaku in kanuju slalomu na divjih vodah je v slovenski tabor prinesla kar nekaj zadovoljstva. Osmoljenec tacenske tekme Peter Kauzer je zasedel odlično 4. mesto, Dejan Kralj je bil 6., uspeh pa so dopolnili še Jošt Zakrajšek s 7., Nina Mozetič z 11. in Dejan Stevanovič z 12. mestom.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 16.07.2007

Meglič najboljši v Tacnu

Pretekli vikend je v Tacnu na Savi potekal pravi kajakaški praznik, ki je na tribuno ob kajakaški progi privabil kar lepo število obiskovalcev. Po nekaterih podatkih se je na soncu ‘pražilo’ kar 3000 gledalcev. Ti so lahko uživali ob lepih predstavah, ki so jih predstavili naši tekmovalci, pa tudi ob obstranskem dogajanju. V nedeljo je namreč nastopila slovenska glasbena zvezda Alenka Godec, ki je zadnje čase kar redna gostja kajakaških tekmovanj, saj se njen sin ukvarja s kajakaštvom.

V soboto in nedeljo so že tradicionalno pretežni del tribune zasedli hrastniški navijači, ki so na tekmo prišli kar z avtobusom. Ti so športno in predvsem glasno navijali za vse slovenske tekmovalce, ne le za Petra Kauzerja.

Volf – Štepanek ; brata Hochschorner ; Višnar – Jarc ; Jiras – Mader (več …)
  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 11.07.2007

Bo Ljubljana ostala brez kajakaške proge?

Analiza


Že nekaj let parkirišče ob tacenski kajakaški progi zapira rdeče bela zapornica. Postavil jo je ”domnevni” lastnik zemljišča ob progi in tako preprečil dostop kajakašem, pa tudi drugim obiskovalcem, do umetne proge na Savi. Prav pri lastništvu tega območja se stvar zelo zaplete. V lastniškem sporu sta vpleteni dve strani, ki kljub pogajanjem ne najdeta rešitve, ki bi zadovoljila vse želje. Zadnji sestanek je oddelek za šport na Mestni občini Ljubljana (MOL) organiziral v začetku maja, vendar so se ga udeležili le predstavniki MOL in Kajakaške zveze Slovenije (KZS), manjkal pa je glavni člen pri sklepanju sporazuma, tacenski sosed, ki si lasti zemljišče. Svojo odsotnost je opravičil na zelo sočen način: »Ne bom dovolil, da me vlečejo za jajca.«
Problem lastništva proge se vleče že zelo dolgo, od osamosvojitve, ko je zemljišče ob progi postalo del denacionalizacijskega postopka. Leta 1989 je takratni lastnik zemljišča le-to prodal MOL, ki je na tem območju načrtovala gradnjo športnega centra. Poleg umetne kajakaške proge, ki so jo zgradili za svetovno prvenstvo v slalomu leta 1991, naj bi postavili še teniško dvorano, za katero pa so idejo nato opustili. V obdobju petih ljubljanskih županov, toliko se jih je namreč zvrstilo do dne, ko je funkcijo prevzel Zoran Janković, nihče tega kupljenega zemljišča ni uspel vpisati v zemljiško knjigo. Površnost mestne uprave so izkoristili dediči nekdanjega lastnika in se v zemljiško knjigo vpisali sami. Od takrat se vodilni na KZS soočajo s številnimi težavami, med drugim tudi z izsiljevanjem s strani dedičev. Podpredsednik KZS Bojan Žmavc je mesec dni po organizaciji evropskega slalomskega prvenstva v Tacnu leta 2005 v intervjuju za Delo povedal: »Vsakič, ko pripravimo večje tekmovanje bodisi za svetovni pokal ali nedavno EP, naletimo na težave. Ker v postopek lastninjenja nismo vpleteni, pač ne moremo postavljati svojih pogojev. Obenem pa objekta tudi ne moremo prenavljati, čeprav kar kliče po posegu.« (več …)

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 9.07.2007

Skozi robide do vojaške baze

PORTRET Fedje Marušiča, glavnega trenerja slovenske slalomske reprezentance

Med veslanjem po Savi je pri Vikrčah v grmovju opazil nekaj nenavadnega. Ko se je približal, je zgrožen ugotovil, da je našel razkosano človeško truplo brez glave, rok in nog. Danes se še vedno z grozo spominja tega dogodka. »Med veslanjem sem pogosto opazoval stvari ob vodi. Ko sem našel truplo, sem takoj obvestil policijo in ti so potem nekako našli, kje je skrito, ter sprožili preiskavo. Uspeli so tudi ugotoviti za koga je šlo. Največ težav sem imel potem z novinarji. Ko so izvedeli za mojo najdbo, telefon ni nehal zvoniti,« je o eni izmed svojih številnih prigod razlagal Fedja Marušič.
Težave v Čilu, pregon policistov v Atenah
Za prijatelje ta nenavadna najdba ni bila preveliko presenečenje, saj nekdanji izvrsten kajakaš in od pretekle sezone glavni trener kajakaške reprezentance Solkanec Fedja Marušič slovi po, za navadne smrtnike, prav neverjetnih dogodivščinah. Ene izmed njih se živo spominja takratni glavni trener reprezentance Andrej Jelenc: »Bili smo na zimskih pripravah v Čilu. Ko nismo imeli treningov, smo raziskovali lepote Čila. Fedja se je odločil, da se bo sprehodil okoli jezera in na bližnji hrib, mi pa smo se ga po več urah naveličali čakati. Vedeli smo, da se bo nekako znašel, in smo odšli. Ko se je vrnil, je ugotovil, da nas ni več, in ‘štopal’ nazaj v naš kraj. Ustavil mu je avtobus, ki je vozil med Argentino in Čilem, saj ga je Fedja ‘poštopal’ nekje med obema državama. Ko so prišli na mejo, so cariniki ugotovili, da v potnem listu nima izstopnega žiga iz države, in so ga obtožili prestopa zelene meje. Zaradi Fedje je celoten avtobus na meji čakal kar eno uro, da so uredili vse potrebne papirje.« Na vprašanje o čilski avanturi je Fedja odgovoril, da se sam niti ne spominja več dobro, kaj se je dogajalo. Prepričan je, da so vse te zgodbe prenapihnjene, hkrati pa v smehu dodaja, da se morda zaradi silne utrujenosti po več urah hoje ne spomni več vseh podrobnosti. Bližnje srečanje z uradnimi organi je imel tudi na predolimpijskih pripravah v Atenah. Ker ima razvito raziskovalno žilico, v vsakem kraju kamor pride, rad razišče okolico. V Atenah se mu je zdel izjemno privlačen hrib, ki se je razprostiral blizu tekmovalne proge in obljubljal razgled nad celotnim mestom. »Bila je prilika in odločil sem se, da bom kolesaril na hrib. Glede na to, da sem znan po tem, da z mano ni dobro iti po kakšnih novih poteh, ker končaš v kakšni robidi ali skali, se nisem dosti vznemirjal, ko sem priplezal po skalah do nekega kolovoza. Kar naenkrat sem se znašel nasproti zapornice neke vojaške baze,« je z nasmeškom na obrazu in ob grizljanju plastične žličke pripovedoval Fedja. Posledice vdora na vojaško ozemlje niso bile hude, saj razen zaslišanja in zapisnika ni bil deležen nobenih sankcij. (več …)
  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 9.07.2007

Končno med najboljšimi

Intervju je bil sicer objavljen že decembra 2006.

Špela Ponomarenko je že nekaj let najuspešnejša slovenska kajakašica na mirnih vodah, ki dosega vrhunske rezultate tudi na največjih svetovnih tekmovanjih. Letos je na svetovnem prvenstvu v madžarskem Szegedu dosegla rezultat, ki bo za vedno ostal zapisan v slovenski kajakaški zgodovini, saj je postala prva tekmovalka v ‘mirnovodaški’ konkurenci, ki je osvojila kolajno na svetovnem prvenstvu. Najbolj spoštuje živo legendo ženskega kajakaštva, osemkratno olimpijsko zmagovalko, Nemko Birgit Fischer, ki je kolajne osvajala še pri svojih triinštiridesetih letih.

Kajakaška zveza Slovenije (KZS) bo v začetku decembra organizirala tradicionalni izbor najboljših tekmovalcev pretekle sezone. Glede na letošnje rezultate boste zagotovo prejeli nagrado za najboljšega ‘mirnovodaša’ oziroma ‘mirnovodašico’ leta.
Mislim, da sem si letos zaslužila tudi skupno nagrado kajakaš leta, vendar o tem odločajo le predstavniki ‘divjevodašev’, zato je najverjetneje ne bom. Zelo žalostno.
Poseben izbor najboljših športnikov poteka tudi na Primorskem. Lani ste zasedli tretje mesto. (več …)

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 9.07.2007

Naslednja objava


Kategorije

Arhiv

Zadnji komentarji

Twitter