Ustvarjanje moža po meri

7.03.2010

6. marec 2010; MGL; Mali zakonski zločini (Petits crimes conjugaux); režija: Zvone Šedlbauer; Igrata: Bernarda Oman in Jožef Ropoša.

Mali zakonski zločini francoskega avtorja Erica-Emmanuela Schmitta so prvo slovensko uprizoritev na odru Mestnega gledališča ljubljanskega doživeli lanskega novembra. Na prenovljeni Mali sceni (kamor se odslej dostopa z Nazorjeve ulice, od koder se nato z dvigalom povzpneš do dvorane) sta nastopila Jožef Ropoša v vlogi pisca kriminalk in Bernarda Oman kot njegova soproga.

Vir: www.mgl.si / Foto: Miha Fras

Vir: www.mgl.si / Foto: Miha Fras

V ospredju drame o igranju odnosov, ki jo je francoski dramatik, novelist in filozof izdal leta 2004, je par, predstavnik srednje generacije francoskih intelektualcev, ki se je po skrivnostni nesreči znašel v vrtincu laži, prevar in prikrivanja oziroma prikrojevanja resnice o zakonu. Pisatelj Gilles je namreč izgubil spomin, zato je povsem odvisen od ženinega razkrivanja njegovega življenja, ta pa – tako se vsaj zdi – reciklira svoj zakon, moža ter ustvarja povsem novo zgodbo in partnerja. Igro odlikujeta izvrstna retorika ter igriv in živahen jezik. Bogati dialogi delujejo kot nekakšen čustveni ping pong med zakoncema. Prav čustva so pomemben element igre, saj tako široko paleto le-teh redko vidimo v tako kratkem času. Gilles in Lisa plujeta med čustvi sreče, vzburjenja, nadzora, pa tudi žalosti, strahu, besa … Jožef Ropoša in Bernarda Oman sta v puzzle petnajstletnega zakona počasi dodajala koščke in razkrivala, kako je do izgube spomina sploh prišlo. Tokratna uprizoritev verjetno ni bila najboljša doslej, saj sta se oba igralca nekajkrat zapletla in naredila nekaj slovničnih napak, a to ni vplivalo na celoten vtis predstave.

Vir: www.mgl.si / Foto: Miha Fras

Vir: www.mgl.si / Foto: Miha Fras

Petits crimes conjugaux, kakršno je izvirno ime, sicer nosijo oznako drame, a obenem vsebujejo precej humornih vložkov, zbadanja in izvirnih domislic. Mednje gotovo sodi tudi svojevrstna filozofija, ki pravi, da si možje ljubico najdejo takrat, ko želijo ostati s svojo ženo, na drugi strani pa si ženske omislijo ljubimca takrat, ko želijo svojega moža zapustiti.

Vir: www.mgl.si / Foto: Miha Fras

Vir: www.mgl.si / Foto: Miha Fras

V nasprotju z nekaterimi predstavami, ki sem si jih ogledala v zadnjem času, tokrat ne bom govorila o minimalistični sceni. Scena – postavila jo je Barbara Matul Kalamar – je bila ena izmed najlepših v zadnjih nekaj sezonah, lahko bi jo primerjali s tisto v drami Koza ali kdo je Silvija? oziroma sceno v komediji V drugo gre rado. V vseh primerih gre namreč za precej moderno opremljen dnevni prostor z ličnim pohištvom in enkratnimi vazami/skulpturami, v primeru Malih zakonskih zločinov pa tudi za lepo zapolnjene knjižne police.

Eno izmed številnih del Erica-Emmanuela Schmitta so si slovenski gledalci sicer lahko ogledali že pred nekaj leti, ko je s predstavo Obiskovalec v ljubljanski Drami gostoval srbski Atelje 212 (v glavnih vlogah sta takrat nastopila legendi jugoslovanskega filma Voja Brajović in Dragan Nikolić). Za tiste, ki je niso videli ali si je ne bodo ogledali v Beogradu, pa še vedno ostajajo Mali zakonski zločini v MGL-ju, ki so res vredni ogleda.

YouTube slika preogleda



  • Share/Bookmark

Zapisano pod: Gledališče, Kritika, MGL. .



Komentiraj

Obvezno

Obvezno, skrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljen HTML:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Pusti trackback na to objavo  |  Naročite se na komentarje preko RSS vira


Kategorije

Arhiv

Zadnji komentarji

Twitter