Gladiatorji v športnih arenah

1.05.2008

Tragične smrti mladih nogometašev na nogometnih zelenicah po vsem svetu, hudi padci smučarskih skakalcev in alpskih smučarjev …, vsi ti nesrečni dogodki vedno pogosteje polnijo časopisne stolpce in televizijska poročila. Zdi se, da ima današnji tekmovalni šport vse manj skupnega s športom iz preteklosti. Če je nekoč ukvarjanje s športom pomenilo zdrav način življenja, je danes slika povsem drugačna. Vrhunski šport postaja vse nevarnejši, glavni krivec za številne poškodbe pa tiči v denarju.

Res je, da se v nekaterih vidikih današnji šport ne razlikuje mnogo od tistega iz preteklosti. Nogometaši še vedno igrajo na nogometnih igriščih z usnjeno žogo, smučarska prizorišča so že nekaj let ista, tudi skakalnice, po katerih se spuščajo smučarski skakalci, so bolj ali manj podobne kot nekoč. Kljub temu pa je vse več profesionalnih športnikov poškodovanih. Nekatere poškodbe so le splet nesrečnih okoliščin, za kar bi lahko označili tudi hudo poškodbo hrvaškega nogometnega reprezentanta, Brazilca Eduarda da Silve. Že v tretji minuti tekme je nad njim prekršek naredil Martin Taylor. Ta sicer ni namerno storil tako hudega prekrška, vendar pa so Eduarda z igrišča odnesli na nosilih, saj mu je Taylor zlomil mečnico. Srečo v nesreči je imel tudi slovaški hokejski reprezentant Richard Zednik, ki mu je v ameriški ligi NHL soigralec z drsalko nesrečno prerezal vrat. Hitra reakcija zdravnikov in trenerja mu je rešila življenje.

Na drugi strani pa so vzroki za vse več poškodb finančne narave. Nekoč so športniki delali tudi v »običajnih« službah in so tako imeli vir dohodkov, današnji vrhunski šport pa zahteva popolno posvetitev in edini vir dohodkov športnikov so denarne nagrade ob zmagah ter sponzorska sredstva. Ta pa na račun športnikov prihajajo le ob uspehih. Če posameznik ni dovolj dober, da bi zmagoval in se posledično pojavljal v medijih, bo zelo težko prepričal podjetje, da bo finančno podpiralo »povprečneža«. Zaradi tega vse več športnikov poskuša premikati meje mogočega in zaradi želje po uspehu, prepoznavnosti in denarju, tvega svoje zdravje, v nekaterih primerih celo življenje. Pritiski sponzorjev, medijev in javnosti se kažejo v prehitrem vračanju športnikov po poškodbah v tekmovalne arene. Lep primer je brazilski nogometaš Ronaldo, ki se je v Milanov dres šele dobro vrnil, pa je že po treh minutah igre znova moral oditi na zdravljenje, saj je obnovil poškodbo kolena. Podobno se je zgodilo tudi s slovenskim košarkarjem Sašom Ožboltom in argentinskim nogometašem Lionelom Messijem.

S sponzorskim denarjem so povezani tudi televizijski prenosi in vse večje število tekem. Predvsem nogometaši na teden poleg napornih treningov odigrajo vsaj dve tekmi, kar se kaže v izčrpanosti in večji nagnjenosti k poškodbam. Poleg poškodb, kjer trpijo predvsem sklepi, se v zadnjem času pojavlja vse več smrti zaradi odpovedi srca. Španske navijače je tako lanskega avgusta pretresla smrt 22-letnega Antonia Puerte, ki mu je med tekmo odpovedalo srce. Zaradi želje po izpeljavi tekem in televizijskem prenosu, kljub izjemno neugodnim vremenskim razmeram, je na lanski tekmi smučarskih skakalcev v Zakopanah grdo padel 21-letni češki skakalec Jan Mazoch, ki je bil nekaj časa celo v komi.

Zelo glasne kritike o varnosti se v zadnjem času pojavljajo predvsem v smučanju. »Formula ena je gotovo varnejša. Smučarji nimamo nobene karoserije! Proge so vedno hitrejše, skoki daljši od 80 metrov. Je to res potrebno?« se je po hudem padcu Matthiasa Lanzingerja, ki so mu morali amputirati nogo, spraševala smučarka Alexandra Meissnizer. Lanzinger je le ena izmed mnogih žrtev letošnje sezone. V Kitzbühelu je ciljno areno v smrtno tišino spravil grd padec Američana Scotta Macartneyja, ki je obležal na snegu in se tresel.

Pri smučanju gre po mnenju strokovnjakov predvsem za problem opreme in umetnih površin. Nekatere tekmovalne proge imajo umetno ustvarjene grbine, ki ne pripomorejo k varnosti. Prej obratno. Tudi umetni sneg, ki ga je zaradi neugodnih vremenskih razmer vse več, je nevarnejši kot naravni, saj je bolj agresiven in omogoča večje hitrosti. Novejša tehnologija opreme se kaže v povečanju števila poškodb, tako med profesionalnimi kot rekreativnimi smučarji. Dr. Anže Kristan, eden od koordinatorjev za poškodbe slovenske alpske reprezentance, opozarja: »Treba bi bilo omiliti stranski lok, saj so smuči s poudarjenim lokom izjemno nevarne. V razvoju bi bilo treba iti kak korak nazaj.« Tu pa se znova vrnemo k denarju, saj proizvajalci z vedno novimi modeli prepričujejo kupce, da svojo staro opremo menjajo za novo in tako sledijo modnim smernicam, tudi če so nevarnejše.

  • Share/Bookmark

Zapisano pod: Komentar, Šport. .



1 komentar Komentirajte

  • 1. Janez Mikec  |  2.05.2008 21:01

    Ravno zaradi poškodb se sam nisem odločil za profesionalno kariero :) Brez pomena biti pri 30ih letih poln kovine in podobnih zadev. Preferiram rekreativno ukvarjanje s športom.

Komentiraj

Obvezno

Obvezno, skrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljen HTML:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Pusti trackback na to objavo  |  Naročite se na komentarje preko RSS vira


Kategorije

Arhiv

Zadnji komentarji

Twitter