Horde barbarov v evropskem parlamentu

9.07.2007

Reportaža iz Bruslja

V sončnem jutru, ki je prava redkost belgijskega vsakdana, so ljudje hiteli na svoja delovna mesta v elitnem okrožju Bruslja, kjer domujejo številne evropske institucije in sedeži velikih podjetij. V druščini zgradb najmodernejše arhitekture se nahaja tudi evropski parlament, ki je to petkovo jutro bolj kot ne sameval. Pred parlamentom ni bilo protestnikov, ki se ne strinjajo z zadnjimi odločitvami poslancev, ni bilo množice radovednežev, ki čakajo, da za hip uzrejo kakšno pomembno osebo iz političnega sveta, tudi novinarjev ni bilo.

Osamljeni parlament
Razlog za osamljenost zgradbe je preprost. Na mesečnem urniku ni bilo predvidenih zasedanj parlamenta ali kakšnega izmed številnih odborov, v katerih delujejo poslanci. Rok Koželj, ki dela v slovenskem sektorju za obiske in seminarje evropskega parlamenta, pojasni vsem skupinam obiskovalcev, ki jih vodi skozi to evropsko institucijo, da poslanci v Bruslju preživijo le del meseca: »Koledar zasedanj je natančno določen. En teden imajo na razpolago za zasedanje parlamenta, drugi teden je namenjen zasedanjem odbora, komisij, potem pa so tu še dnevi, rezervirani za plenarna zasedanja v Strasbourgu.« Vikendi so ponavadi prosti, zato številni poslanci na poti med evropsko prestolnico in domovino preživijo kar nekaj časa. Po Koželjevih besedah imajo poslanci plačane stroške poti in bivanja, tisti, ki živijo v bližini Bruslja, se na delo vozijo z vlakom, nekateri, med njimi tudi slovenski poslanci, pa na zasedanja potujejo z letali.

Notranjost parlamenta

Po službo v Bruselj
Poleg plačanih stroškov poslanci dobivajo plače, ki niso enotne za vse. »Poslanci v evropskem parlamentu so plačani toliko, kot so plačani poslanci v njihovem nacionalnem parlamentu,« obiskovalcem nadalje razlaga Koželj. Slovenski poslanci, v evropskem parlamentu jih je sedem, dobivajo 2500 evrov mesečno, medtem ko so pravi plačni rekorderji Italijani, s plačo nič manj kot 15.000 evrov mesečno. Zaradi velikih razlik med plačami poslancev po posameznih državah, se nekateri zavzemajo za uskladitev plač. Do leta 2014 naj bi bil projekt uresničen in plače vseh poslancev enake.
Bolje kot slovenski poslanci, ki so odvisni od plačne politike slovenskega parlamenta, v Bruslju služijo administratorji, katerih najmanjša plača je 3800 evrov, lahko pa zaslužijo precej več. Dacha Simčič, ki dela v slovenskem predstavništvu evropskega parlamenta pravi, da se plača začetnika giblje okoli 3000 evrov bruto. Višina prejemkov je odvisna od delovnega mesta, izkušenj. Vsak poslanec v evropskem parlamentu ima svojega tajnika in asistente, ki prejemajo 2500 evrov mesečno. Dva asistenta delata v Bruslju, eden pa pomaga iz Ljubljane. Ko poslanci potujejo na zasedanja v Strasbourg, jih spremlja eden izmed asistentov, ki ga politiki izberejo sami. Tudi ostali zaposleni v Evropskem parlamentu in institucijah, povezanih z njim, so dobro plačani, zato so službe zelo zaželene. Trenutno je v Bruslju zaposlenih približno 500 Slovencev, vendar jih bo zaradi potreb po večjem kadru v času predsedovanja Evropski uniji, potrebno zaposliti še več. Pot do zaposlitve pa ni preprosta. »Za delo v kateri koli evropski instituciji moraš narediti konkurz. Sklicani so večkrat letno in so razdeljeni na več faz. Prvi del je sestavljen iz vprašanj o Evropski Uniji in institucijah, sledi verbalni in številski test ter vprašanja vezana na funkcijo, za katero kandidiraš. Če dobiš dovolj visoke ocene, greš na nekaj pogovorov in nato vzamejo najprimernejše,« postopek zaposlovanja razloži Dacha Simčič. Za vse zaposlene je izjemno pomembno znanje tujih jezikov. Poleg obvezne univerzitetne diplome, morajo zaposleni poznati vsaj dva jezika. Med njima mora biti vsaj eden izmed treh delovnih jezikov EU, torej angleščina, francoščina ali nemščina, drugi jezik pa mora biti eden izmed dvajsetih uradnih jezikov Evropske unije. Pogoji za tolmače so ostrejši, saj morajo obvladati vsaj tri jezike.

Dvorana EP

Vsakdanjik v EP
Delovni dan v evropskem parlamentu je precej naporen. Koželj pravi, da delovni čas asistentov ni natančno določen: »Asistenti imajo zelo nestabilne urnike. V parlamentu lahko preživijo tudi cele dneve, od osme ure zjutraj pa do desete ure zvečer.« Simčičeva potrjuje Koželjeve besede. »Uradno delaš približno osem ur dnevno, seveda pa se lahko delo tudi zavleče. Odvisno je od aktualnih dogodkov. V času, ko je Evropski svet delaš dlje. Običajno zaposleni prihajajo v službo do devete ure zjutraj, domov pa odhajajo šele, ko končajo svoje delo. Uradnega nadzora ni, zato je pomembno le, da je tvoje delo opravljeno. Sam si odgovoren za svoj urnik,« Simčičeva opisuje običajen delovni dan administratorja.
Ko eden izmed obiskovalcev Koželja vpraša, kako je kaj z delom poslancev, ta nekoliko navihano odgovori: »Tisti, ki imajo voljo delati, veliko delajo, če pa nočejo delati, jim ni treba.«
Odsotnost poslancev so v parlamentu izkoristili za vzdrževalna dela, tako da je tišino v dvorani, kjer zasedajo, na trenutke zmotil le hrup vzdrževalcev, ki so čez mize in tehnične pripomočke poslancev lepili zaščito pred morebitnimi poškodbami pri vzdrževanju prostora. Vzdrževanje v tako velikem objektu, kot je evropski parlament, nikoli ne zamre. Koželj obiskovalcem pove, da imajo v glavni dvorani nenehne težave z odpovedovanjem luči in jih morajo vzdrževalci vztrajno popravljati. Ker so luči del stropa in je do njih zelo težko dostopati, so morali razviti celo posebne tehnike popravil preko podaljškov in različnih kablov. »V preteklosti smo imeli v parlamentu veliko tehničnih težav, predvsem z računalniki in računalniškimi predstavitvami za obiskovalce parlamenta. Imamo pomanjkanje osebja v oddelkih za informatiko, zato je, kakor je,« nezadovoljno pripomni Koželj.
Zaradi mirnega dne v središču Evropske unije, si obiskovalci le težko predstavljajo, kako izgleda, ko po hodnikih in dvoranah hitijo predstavniki različnih držav, političnih skupin, novinarji. »In nato pridrvijo v dvorano kot horda barbarov,« z zadovoljstvom, da je nasmejal obiskovalce, pove Koželj in nadaljuje z razlago, kje v dvorani sedijo predstavniki različnih političnih opcij, kje je prostor namenjen predstavnikom sedme sile in kje delajo prevajalci.
Hodniki evropskega parlamenta, ki sicer zaradi eksponatov moderne umetnosti spominjajo bolj na kakšen muzej kot politično institucijo, so prazni. Le tu in tam se po njih sprehodi kakšen uslužbenec. Zapuščen je tudi predel, kjer običajno turistom in drugim obiskovalcem ponujajo spominke na hram evropske demokracije. Dolgočasen dan v parlamentu se sklada z opozorili Lien, belgijske študentke novinarstva: »Ne pričakujte preveč. Evropski parlament je zelo dolgočasen.«
Miren dan v evropskem parlamentu je napovedovala že varnostna služba pri vhodu za obiskovalce. Skupinica petih varnostnikov je ležerno postopala ob pultu, za katerim so ekrani, ki prikazujejo posnetke z mnogih varnostnih kamer, ki nadzorujejo skoraj vsak kotiček stavbe. Monotonost je nekoliko razbila skupinica dvajsetih obiskovalcev, ki so jih pred vstopom v notranjost parlamenta morali natančno pregledati. Rentgenske naprave in naprave, ki zaznavajo prisotnost kovin, jim delo precej olajšajo, zato z dvajseterico radovednežev opravijo hitro in se spet vrnejo k mirnemu jutranjemu klepetu.

  • Share/Bookmark

Zapisano pod: Potovanje. .



Komentiraj

Obvezno

Obvezno, skrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljen HTML:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Pusti trackback na to objavo  |  Naročite se na komentarje preko RSS vira


Kategorije

Arhiv

Zadnji komentarji

Twitter