Bo Ljubljana ostala brez kajakaške proge?

9.07.2007

Analiza


Že nekaj let parkirišče ob tacenski kajakaški progi zapira rdeče bela zapornica. Postavil jo je ”domnevni” lastnik zemljišča ob progi in tako preprečil dostop kajakašem, pa tudi drugim obiskovalcem, do umetne proge na Savi. Prav pri lastništvu tega območja se stvar zelo zaplete. V lastniškem sporu sta vpleteni dve strani, ki kljub pogajanjem ne najdeta rešitve, ki bi zadovoljila vse želje. Zadnji sestanek je oddelek za šport na Mestni občini Ljubljana (MOL) organiziral v začetku maja, vendar so se ga udeležili le predstavniki MOL in Kajakaške zveze Slovenije (KZS), manjkal pa je glavni člen pri sklepanju sporazuma, tacenski sosed, ki si lasti zemljišče. Svojo odsotnost je opravičil na zelo sočen način: »Ne bom dovolil, da me vlečejo za jajca.«
Problem lastništva proge se vleče že zelo dolgo, od osamosvojitve, ko je zemljišče ob progi postalo del denacionalizacijskega postopka. Leta 1989 je takratni lastnik zemljišča le-to prodal MOL, ki je na tem območju načrtovala gradnjo športnega centra. Poleg umetne kajakaške proge, ki so jo zgradili za svetovno prvenstvo v slalomu leta 1991, naj bi postavili še teniško dvorano, za katero pa so idejo nato opustili. V obdobju petih ljubljanskih županov, toliko se jih je namreč zvrstilo do dne, ko je funkcijo prevzel Zoran Janković, nihče tega kupljenega zemljišča ni uspel vpisati v zemljiško knjigo. Površnost mestne uprave so izkoristili dediči nekdanjega lastnika in se v zemljiško knjigo vpisali sami. Od takrat se vodilni na KZS soočajo s številnimi težavami, med drugim tudi z izsiljevanjem s strani dedičev. Podpredsednik KZS Bojan Žmavc je mesec dni po organizaciji evropskega slalomskega prvenstva v Tacnu leta 2005 v intervjuju za Delo povedal: »Vsakič, ko pripravimo večje tekmovanje bodisi za svetovni pokal ali nedavno EP, naletimo na težave. Ker v postopek lastninjenja nismo vpleteni, pač ne moremo postavljati svojih pogojev. Obenem pa objekta tudi ne moremo prenavljati, čeprav kar kliče po posegu.«
Zadnji incident v nizu mnogih se je zgodil pred dobrim mesecem, ko je na tacenski progi potekalo tekmovanje v kajakaški različici rodea. Ko so prireditelji hoteli priti do proge po običajni poti, jih je ustavil ”lastnik” in zahteval denarno odškodnino za umik zapore. Po dolgem pogajanju je zahtevano ceno znižal z začetnih 800 na končnih 200 evrov, tako da so lahko prireditelji tekmo izpeljali brez dodatnih težav.
Predstavniki KZS so že večkrat v času pomembnejših tekmovanj, ki so potekala v Tacnu, poskušali preko medijev, ki so jim takrat posvečali več pozornosti, spodbuditi odgovorne na MOL, da bi resno preučili problem in ga začeli reševati, a vse je bilo zaman. Še oktobra lani je Nuša Dolgan, pooblaščenka županje Danice Simšič na oddelku za gospodarjenje z zemljišči, za časopis Dnevnik povedala, da je s problemom seznanjena dober mesec dni in da težave že rešuje. Na vprašanja, zakaj MOL tega problema ni uredila že prej, pa ni hotela odgovoriti. Dve desetletji dolga agonija je trajala do lanske jeseni. V času predvolilnih bojev za ljubljanski županski stolček, so predsednik Kajak kluba Tacen Milan Črepinšek, direktor kajakaških reprezentanc Andrej Jelenc in podpredsednik KZS Bojan Žmavc vsem županskim kandidatom poslali odprto pismo, kjer so jih seznanili z nezavidljivo situacijo, v kateri se je znašel ljubljanski kajak. Odzvala se je le peščica kandidatov, med njimi tudi Zoran Janković, ki je tacensko progo uvrstil v svoj predvolilni program, v okviru reševanja lastninskih problemov športnih objektov. Zoran Janković je predstavnike KZS povabil na razgovor in jim obljubil pomoč v primeru izvolitve.

Bodo tribune v Tacnu samevale?

»Zgleda, da se stvari premikajo,« je pred časom z veseljem povedal Jelenc. »Zoran Janković je očitno držal besedo. Tacenski primer je predal zaposlenim, ki naj bi ga kmalu začeli reševati.« Dokaz, da je bil optimizem na mestu, je majski sestanek, ki ga je sklical Borut Peršolja, vodja oddelka za predšolsko vzgojo in šport na MOL. Na tem sestanku, naj bi se z dediči in KZS-jem poskušali dogovoriti o končni rešitvi problema. Kot že rečeno je manjkal človek, ki zaostruje že tako napete odnose, saj naj bi se mu zdel položaj Peršolje v mestni upravi prenizek za resne pogovore. Pred svetovnim pokalom v Tacnu se je sosed le pojavil na sestanku z županom Zoranom Jankovićem in podžupanom Janijem Möderndorferjem, vendar pa kljub različnim ponudbam s strani mestne uprave, ni popustil.
Medtem se KZS poskuša znajti na različne načine. Tekma pokala Hit Challenge, ki je bila na sporedu junija, je bila preseljena v Solkan, kjer so za potrebe lanskega mladinskega svetovnega prvenstva zgradili nov kajakaški center. »Izbirni tekmi v začetku junija bomo organizirali v Tacnu, vendar pa se s sosedi ne bomo ukvarjali. Tokrat bomo dostop do proge uredili po drugi poti, ki pa za pomembnejše tekme ni primerna,« je povedal Jelenc.
Scenariji za rešitev tacenskega problema so različni, vendar pa je v tem trenutku najrealnejša rešitev tudi najbolj drastična izmed vseh. MOL ima možnost sprožiti postopek razlastitve dedičev zemljišča ob Savi, kajti gre za družbeno pomemben objekt in v interesu mesta kot tudi kajakašev je, da v Tacnu ostane kajakaška proga. To pa pomeni, da bi dediči najverjetneje dobili precej manj denarja, kot pa je tržna vrednost zemljišča in kot jim pristojni na občini ponujajo za to, da odstopijo od zahtev.
Mednarodna kajakaška zveza (ICF) je slovenski namenila čast organizacije letošnjega svetovnega pokala v Tacnu, potrjen je tudi tisti prihodnje leto, leta 2010 pa naj bi Ljubljana gostila najboljše svetovne kajakaše in kanuiste na svetovnem prvenstvu. Ureditev težave proge je torej tudi v mestnem interesu, saj bi kot dobri gostitelji pripomogli k promociji Ljubljane in Slovenije. S tem se strinja tudi podžupan Jani Möderndorfer, ki pravi, da »si Ljubljana ne more privoščiti, da ne bi imela kajakaških tekem.«
Zaradi številnih težav pa so prireditve v Tacnu ogrožene, saj organizatorjem zmanjkuje potrpljenja in energije za reševanje zapletov. V najslabšem primeru bodo tekme preseljene v Solkan, k čemur se nagiba tudi podpredsednik KZS Žmavc. Ta je že po evropskem prvenstvu v Tacnu predvidel, da situacija ne bo kmalu razrešena: »Zaradi težav pri denacionalizaciji Kajakaška zveza Slovenije ne bo več izvajala tekmovanj v Tacnu, evropsko prvenstvo je tako verjetno zadnje dejanje na tamkajšnjem prizorišču. Tekmovanja bomo preselili v Solkan, z ICF pa se bomo pogajali tudi za izvedbo svetovnega prvenstva leta 2010 v Solkanu, čeprav je bil za to predviden Tacen.« Druga možnost za izvedbo tekmovanj najvišjega ranga je precej odvisna od MOL. Če se bodo uspeli z dediči dogovoriti o nakupu zemljišča, prireditve ne bi smele biti vprašljive, vendar pa je glede na pretekle dogodke ta scenarij le malo verjeten. Obstaja tudi možnost, da Tacen gosti najboljše kajakaše, a MOL bo tista, ki bo morala plačati ”najemnino” oziroma kupiti začasno premirje med dediči in KZS.

Nina Jelenc

  • Share/Bookmark

Zapisano pod: Kajak, Tacen. .



Komentiraj

Obvezno

Obvezno, skrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljen HTML:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Pusti trackback na to objavo  |  Naročite se na komentarje preko RSS vira


Kategorije

Arhiv

Zadnji komentarji

Twitter